Strah je čustvo, ki ga poznamo vsa živa bitja in ni le domena šibkejših in nemočnih. Omogoča
nam fiziološko in psihološko preživetje ter skrbi za to, da ob zunanji ali notranji nevarnosti
ponovno vzpostavimo občutek varnosti. V zgodnjem odnosu doživljamo občutke psihološke
nevarnosti tedaj, ko v odnosu z bližnjimi ni varno izražati občutkov strahu.
Ker nimamo dovolj razvitih sposobnosti za soočanje z bolečino zavrnitve, ga začnemo
potlačevati in se posledično umikati od njega. Na tak način znotraj sebe ponovno
vzpostavimo občutke varnosti. Več kot je bilo neuglašenosti v bližnjem odnosu, več je bilo
potrebe po potlačevanju. Potlačeni strah ima na nas in naše življenje izjemno moč in je tudi
glavni vzrok številnih psihičnih stisk in duševnih bolezni.
Bolj kot bežimo od potlačenega strahu, več ga je in bolj kot se umikamo od njega, bolj
postane naša identiteta.
Zavedanje, da ljudje v svojem telesu nosimo naravno kapaciteto za zdravljenje in
osvoboditev potlačenega strahu, prinaša upanje. Stik s potlačenim strahom namreč
zdravi. Stik vzpostavimo tako, da zberemo pogum in se soočimo s strahom, ki ga v
določenem trenutku občutimo. Usmerimo se v telo in smo pozorni kje v telesu ga čutimo,
katere občutke prebuja v nas (praznino, ujetost, nemoč…) in s čim v našem življenju je
povezan, koliko je star. Ko ga poimenujemo, mu damo mesto v našem življenju. Preverimo
ali je situacija v kateri se nahajamo še vedno ogrožajoča in ali je čas, da se ga osvobodimo.
Ob strokovni pomoči raziščemo strah, prepričanja, ki smo jih oblikovali zato, da se z njim ne
srečamo več in sprostimo čustveno bolečino, ki je pod njim. Ponovno se naučimo
konstruktivno živeti in ravnati z njim. Na tak način znotraj sebe vzpostavimo občutke varnosti
in povezanosti kar vodi v večjo notranjo trdnost in stabilnost. To je ključ do svobode znotraj
sebe in v odnosu z drugimi ter upanje za življenje v bolj zdravi in sočutni družbi.
Gombač, S. (2018). Zdravljenje potlačenega strahu, MedOverNet